Venerdì 8 alle 19 saremo ospiti a Lubiana all’A-infoshop per un dibattito sull’antimilitarismo all’interno delle iniziative per i trent’anni di occupazione del Metelkova. Lubiana sempre nel cuore.
Trideset let mineva od zasedbe prostorov nekdanje vojašnice na Metelkovi. Davnega septembra 1993 ni šlo zgolj za zaščito praznih stavb pred uničevalno samovoljo mestne oblasti, tudi ne samo za reševanje prostorske stiske za množico kulturnih, umetniških in družbenih dejavnosti. Šlo je tudi za zavrnitev vojne, militarizma in nacionalizma, ki so ravno tedaj svoj uničujoč obraz že dodobra pokazali na krvavih bojiščih uničene Jugoslavije. Zasedena Metelkova se je sčasoma razvila v Avtonomni kulturni center Metelkova mesto, v edinstven prostorski in socialni eksperiment, katerega pomen je že davno prerasel mestne ali državne okvire in je danes dodobra uveljavljena in nepogrešljiva – v ponos premnogim doma in po svetu.
Danes živimo v obdobju vse večje normalizacije vojne in drugega organiziranega državnega nasilja v vsakdanjem življenju. Vojna proti ljudem zgolj v in okoli Evrope trenutno poteka na številnih mestih, tako v Sredozemlju kot v Ukrajini, tako na Balkanski migrantski poti kot na robovih evropskih metropol. Vedno bolj očitno postaja, da vladajoči kapitalistični režim ljudem ne zmore nuditi več drugega kot vedno nove krize, izredne razmere in – marsikje – čisto prave vojne. To vse bolj velja tudi za Slovenijo. Vse od svojega vstopa v vojaško zvezo NATO je aktivno vpletena v njene vojne po svetu, v zadnjem času tudi v vojno Ukrajini. Javni denar se v ogromnih količinah usmerja v nakupe orožja in to ne glede na oglaševanjo politično barvo vlade, ki je trenutno na oblasti. Je aktiven del smrtonosne vojne proti ljudem, ki preko Balkana iščejo svojo prihodnost brez vojne. V času epidemije COVID-19 so izkušnjo, kako je biti tarča organiziranega terorja, doživeli tudi tisti deli družbe, ki jim je ta običajno prihranjen. Hkrati se v družbi in v medosebnih odnosih vse bolj razrašča ideja, da so nasilje, izključevanje, vojska, investicije v orožje in vojna objektivna nujnost, ne pa izbira, ki jo družbi skupaj s idejami nacionalizma, domoljubja in patriarhata vsiljuje zainteresirana manjšina.